Zaradi stanja v katerem sem že nekaj časa, od smrti moža, mi je to potovanje, do dobra napolnilo baterije in me navdalo z novo energijo in mi dalo nov polet in elan. Izgeda, da me dobro poznata in vesta kaj potrebujem.
Pot iz Ljubljane do Genove je bila dolga 630 km in je trajala dobrih devet ur z kratkimi postanki za kavo, WC in hiter obed.
Pri nas nisem videla sonca več kot teden dni. Pokrajina je bila vsak dan odeta v meglo, da bi jo rezal. Pa tudi dokaj mrzlo je bilo do -10 stopinj ponoči in zjutraj nekaj dni.
Toda potovanje po Italiji je spremljalo sonce in nas takoj navdajalo z dobro voljo, saj smo lahko občudovali vse te lepe pokrajine ob poti in poslušali vodiča, ki je ne izredno zanimiv in prijeten način razlagal zgodovino in pomen posameznih pokrajin, po katerih smo se vozili. To je Emilija Romanija, Lombardija, Apenini, Ligurska dolina. Skratka, Padska nižina.
Milano, Torino, Genova je trikotnik, kjer je bil najbolj razvit "predel sveta", do te krize. Industrija je bila na višku, dohodek na prebivalca največji. Saj industrija temelji na malih in uspešnih družinskih podjetjih, razen par velikih gigantov.
Osrednji dohodek na Padski nižini prinaša tudi poljedelstvo, saj je povsod rodovitna zemlja in imajo namakalne sisteme in gojijo praktično vse kulture, klima je ugodna za rast. Gojijo vinsko trto, agrume,sadje...
V lasti imajo zemljo veliki posestniki, ki vse to z lahkoto obdelujejo strojno.
Genova je najveličastnejše italijansko pristanišče pod Ligurskimi Alpami.
In je glavno mesto dežele Ligurija.
To je mesto z zelo bogato in burno zgodovino.
Genova je bila samostojna republika. Pomorska in trgovska velesila Sredozemlja.
V drugi svetovni vojni večkrat bombandirana, saj je od znamenite operne hiše ostala le lupina- ki so jo kasneje obnovili in ji dali modernejši izgled.
Večkrat obstreljevana za časa Napoleona od Francoske kraljeve flote.
Privabljala številne umetnike, ki so tu ustvarjali.
Mesto označuje arhitektura. Na prvi pogled te očara. Saj ima čudovite palače, zgodovinske spomenike, prekrasno katedralo sv. Lovrenca, nešteto cekva, muzeje, operno hišo, prekrasno zasnovane trge, galerije,
rezidence, visoke in barvite hiše, ozke in tlakovane ter stopničaste ulice, Vsak meter prostora je premišljeno izkoriščen do potankosti.
Trgi so živahni, saj je italijanska mentaliteta drugačna od naše, povsod nekaj igrajo, muzikanti, goslači, in trobentači, kavarnice, vodnjaki, množica ljudi, ki lenobno pohajkuje in se pomenkuje, kot da nimajo nobenih skrbi.
To mesto ima 650.000 do 670.000 prebivalcev. In je peto mesto v Italiji po ekonomski moči.
Kar, se vidi na vsakem koraku. Saj se izložbe bohotijo z "velikani" mode, trgovine razkošne, polno galerij, hoteli na par minut hoda.
Portali hiš bogatih meščanov so razkošni, velišastni in mogočni- arkade, kipi, grbi, celo freske so po zidovih.
Slogi gradnje se prepletajo od renesanse, baroka, klasicizma, do moderne arhitekture.
V tem mestu se jasno vidi umetnost., ki je nastala -" prvotno", za bogate družine in cerkev. Poznani sta bogati družini, ki sta omogočili največji razcvet v Genovi, to sta bili Doria in Spinola.
Najbolj je predstavljena renesansa. Saj takrat je v tedanji družbi nastal presežek dobrin in so si lahko privočili
bogati meščani najem umetnikov in jih tudi plačali. To je bil čas blagostanja in abstraktnega mišljenja razvite družbe, ki je imela filozofe, teologe, umetnike, politike, ter razsvetljene družine kot so Medičejci, Estiji ...
ki so podpirali umetnost, v Italiji.
Ligurska dolina je imela predstavnike Genovske slikarske šole, toda tudi flamski mojstri kot sta Rubens in Van Dyck, sta tam ustvarjala.
50% do 60% svetovne umetnostne dediščine je v Italiji.
Tudi naš priznani arhitekt Plečnik je rad potoval po Italiji in občudoval to umetnost.
Nekoč je pisal svojim domačim: "Nevednež, kdor mi je napisal v spričevalo arhitekt"!
Vse to je omogočeno mestu zaradi strateško pomebne lege pristanišča, saj je izhodišče in omogoča potovanja iz vseh koncev sveta.
To se vidi tudi po starem kar 70 metrov visokem svetilniku iz 13-14 stoletja, ki je aktiven še danes. Prvotno so ga osvetljevali z suhimi brinovimi drvmi, seveda danes to ureja elektrika. Povedo, da je med najvišjimi.
Genova se ponaša tudi z drugim največjim akvarijem v Eveopi. Ki zajema več tisoč metrov površine in je zelo lepo arhitekturno zasnovan. V njem je prikazano rastlinstvo in živalstvo morskih globin. Vidiš več metrov velike morske pse, delfine, morske krave, želve velikanke, mečarice, skratka na stotine vrst živali in rastlin.
Pravi raj za otroke, ki vrešče to gledajo, občudujejo in se čudijo. Rabiš veliko časa , da vse to pogledaš.
Genova me je presenetila tudi z klimo. Saj smo občudovali zelenjevne vrtove v največji vegetaciji konec novembra. Celo krompir je še rastel. Domačini so hodili v lahkih oblačilih. Na oknih in terasah je cvetelo še cvetje.
Agrumi so se šibili od plodov.
Ljudje so prijazni in vljudni.
Toliko motorjev, ki so bili povsod parkirani še nisem videla v nobeni prestolnici do sedaj.
Pa tudi presenetilo me je kako veliki ljubitelji psov so. Vidiš vse predstavnike od malih, do tistih nevarnih za ljudi. Toda vzgojeni so bili lepo, saj so hodili ob lasnikih in se niso menili za ostale.
Slabost tega mesta je pa čistoča in osveščenost ravno lastnikov psov, da morajo počistit za njimi, kar pa seveda ne. In moraš kar pazljivo gledat, ko hodiš po tistih ozkih ulicah, ki se vijejo več sto metrov, kam stopiš.. Mesto ima na desetine teh ulic in se vzpenjajo proti trdjavi, ki mogočno stoji nad mestom.
Genova bo eno mojih najljubših mest, saj popolnoma prevzame človeka, ko vidi kako je to vse do potankosti premišljeno in na vsakem koraku občuduješ umetnost vseh zvrsti.
V Ljubljani parkiran avto smo rabilii kar nekaj časa, da smo počistili poledenele šipe. Tam v Genovi pa, prijetno toplo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar