Saj se ga je v zadnjem času prijelo ime "veseli december".
To je mesec nakupov za Miklavža, Božička in praznovanje najlepših družinskih praznikov v letu.
Hkrati pa mesec povezan z obilico priprav in dela.
Dom je treba generalno počistiti, napeči vseh vrst peciva in potice,okrasiti okna in vrata doma. Postaviti božično drevesce z jaslicami razpeljati praznične "lučke".
Ves december se nekaj dogaja in je mesec pričakovanja.
Moji lanski prazniki so bili v znamenju žalovanja.Hiša je bila, kot običajno vse dni v letu.
Letos se je pa v meni prebudila želja, da ovekovečim "veseli december".
Nekaj tega sem že postorila, nekaj še imam. Ko pride čas, bo vse tako, kot mora biti sicer.
Jaslice. Tudi te so del tega praznovanja, katere pričarajo in osmislijo rojstvo in začetek nekaj novega. Z "Sveto družino" ter rojstvom Jezusa.
Sestra je prišla na idejo, da si gremo ogledat praznik jaslic v Sutrio in doživimo utrip predprazničnega čara.
Kot običajno je šla na pot "sveta trojica". Sestra, svak in jaz. Druži nas veliko skupnih interesov.
Pot nas je vodila po Gorenjski, ki je že odeta v snežno odejo in praznično okrašena- lučke smo občudovali na poti nazaj domov. Do Alp in čez Kanalsko dolino, skoraj do Rezije.
Kanalska dolina se razprostira na tromeji Italija, Avstrija, Slovenija. Obdajajo jo Karnijske alpe, vzhodno so Karavanke, jugovzhodno pa Julijske alpe.
Čez to ozko dolino se vije reka Bella, ki je pritok Tilmenta, katera se spoji z Padom in nazadnje priteče v Jadransko morje. Je pa še mala reka Ziljica, katera se izlije v Ziljo, ta v Dravo, konča v Črnem morju.
Pokrajina je gorata in vodnata.
Je zelo poredko naseljena. Saj so bila ob poti videna le tri večja mesta. Zaselkov skorajda ni.
Podnebje in lega onemogočata kmetijstvo.
Le koruza uspešno raste. Glavna panoga tega predela je gozdarstvo. Do razpada Jugoslavije, je bila tu
uspešna trgovina. Trgovali so predvsem z usnjem in usnjenimi izdelki, tudi v manjši meri z ostalimi prehranbenimi izdelki, ki so jih dobivali iz Padske nižine.
Za Kanalsko dolino je najbolj pomebna lesna industrija v zadnjem času, se pa lepo razvija turizem. Predvsem zimski. Ima tudi termalno kopališče. Bavijo se z ovčerejo.
Glavno mesto Kanalske doline je Trbiž. V Kanalski dolini živi okrog 6000 ljudi. Od tega 80% Italijanov, 20% je Slovencev in Avstrijcev.
Kar je tudi razlog da, bodo v bodoče imeli tro jezično izobraževanje. Projekt je v razvoju in pričakujejo da se bo v prihodnjih letih, udejanil.
Saj, je bil letos podpisan sporazum o nameri trojezičnega izobraževanje, katerega podpira ESCO v programu Alpe- Jadran. Za poučevanje v italijanskem, slovenskem in nemškem jeziku. Temelji na izmenjavi dijakov, pripravnikov in profesorjev. S tem bi prišli, do večje mobilnosti med prebivalstvom. Kakor tudi, do večje možnosti za razvoj turizma in zaposlovanja na širšem območju.
Kajti, prebivalstvo zapušča to pokrajino- zaradi samega preživetja, katerega ne nudi ta prostor.
Svetel primer zaposlitve ljudi v svojem okolju je malo mestece Sutrio.
Izkoristili so dane možnosti in v mestece privabili turiste od povsod.
Naredili so "praznik sena", na katerem prikazujejo šege in običaje tega prostora.
Je, "praznik lesa",kjer umetniki iz vasi in celotne Italije in tujine pred turisti ustvarjajo umetnine z rezbarjenjem.
"Praznik jaslic" se pa prične 18 decembra in traja do konca decembra, kjer dajo na ogled jaslice domačih mojstrov.
Trideset družin razstavlja svoje jaslice. Rokodelstvo gre iz roda v rod. Izdelujejo jih v lesu, papirju, keramiki, bakru, glini, steklu. Prikupna je bila izdelava jaslic, v kombinaciji lesa, blaga in vezenja.
Tradicijo izdelovanja jaslic je uveljavil domačin z imenom Teno, v prejšnem stoletju.
Teno je jaslice pričel izdelovati po upokojitvi. Mojstrsko je izdelal vsak detajl v lesu. Njegove jaslice se razprostirajo na več metrih površine.Prikazujejo "Sveto družino", rojstvo Jezusa in prikaz življenja in dela na tem območju.
Da, je tukaj domovina lesa in razvita lesna industrija, je moč videti na vsakem koraku.
Značilnost mesteca so visoke hiše,- prvobitno iz kamenja narejene, z polkni in lepimi velikimi lesenimi balkoni ali ganki .Celotno mesto je enotno okrašeno, z tremi storži koruze na borovih vejicah-ganki, balkoni, polkne,ograje, povsod je obešeno okrasje- to je običaj mesteca.
Po celotnem mestecu je videti velike izrezljane kipe živali ali ljudi.
Okna hiš, so "zrcalo" pridnih in spretnih rok domačink. Vse zavese so ročno delo. Naj si bodi kleklane, kvačkane ali rešilje.
Te izdelke domače obrti je mogoče tudi kupiti. Cene so visoke, kar je odraz kvalitete, znanja in truda.
Mestece ima tudi zanimivo cerkev iz 14 stoletja z mogočnimi stenskimi freskami in moderno fuzijo, na vhodnih vratih. (steklo obdelano pri visoki temperaturi z barvastimi motivi ) Posvčeno Sv.Petru in Pavlu.
Prostor pred cerkvijo, ti omogoča pogled po Kanalski dilini , mesto pod teboj je,- kot na dlani. Cerkev stoji na vzpetini nad mestom. Na obeh straneh mesteca, se pa vijejo mogočni gozdovi in zasneženi vršaci, ki se vijejo proti nebu.
Ob mraku se prižge tisočero raznobarvnih lučk, ki pričarajo pravljično podobo tega prikupnega kraja.
Domov sem prišla vesela za videno in pridobljeno novo znanje.
