Te, dni sem si ogledala razstavo velikanov realizma, naturalizma,zgodnjega impresionizma, zaključenega z Van Goghom.
Razstava je na ogled v Italiji, Furlaniji Julijski Krajini kraju Passariano v Villi Manin.Villa Manin sodi med najpomembnejše arhitekturne spomenike Furlanije Julijske krajine.To je bila poletna rezidenca bogate paževske družine MANIN iz Beneške republike. Zgrajena je bila v l6.sto.in v 17.stoletju še dograjena z polkrožnimi kolonadami, po vzoru trga Svetega Marka v Rimu.To mogočno poslopje spominja na Versailles. Saj ima vse značilnosti, kot so bivanjski prostori za družino, stanska krila- za gospodarske dejavnosti, kanal, dva golobnjaka, krajinski vrt z oranžarijem, vse to pa obdaja obzidje. Danes je tu razstavni prostor in dokumentacijski center za krajino.
Villa Manin z prekrasnim parkom mogočnih stoletnih dreves listavcev in iglavcev, predstavlja središče sodobne umetnosti, kjer vsako leto razstavljajo umetniki iz celega sveta, hkrati pa ustvarjajo instalacije na prostem.
Tako, da si mitološki kipi in sodobne instalacije, podajajo roko v tem mogočnem parku.
V zgradbi je tudi na ogled razstava orožja in opreme nekdanjih vojščakov in vitezov, kot so vezirji, ščiti, puškete, pištole, naboji in vse ostalo.
Nekaj je tudi bojnih eksponatov iz daljne Afrike, kot so puščice, loki, bobni in drugo.
V Villi Manin je bilo razstavljenih okrog 12o del mojstrov čopiča z naslovom: "Obdobje Couberta in Moneta -realizem -impresionizem"!
Impresionizem je umetniška smer, ki je nastala v drugi polovici 19.stol. v Evropi, predvsem kot posledica, romantike in izumetničenosti. Z ustvarjanjem predvsem v ateljejih.
Struja mladih umetnikov je ustanovila "Barbizon" v Parizu, kjer so začeli iskati naravo v naravi in pričeli ustvarjat zunaj ateljeja. Imenovali so jih "planerji".Opazovali so svetlobo,ob različnih urah dneva, odeliske vode, zelenilo narave in preproste ljudi na polju, kot so kmetje, sejalci, žanjice,-želeli so ujeti resničnost trenutka. Predstavniki realizma, ki so na razstavi so velika imena: Courbet,Millet, Daubigney,Rousseau,Courot.
Potem vidiš dela zgodnjega impresionizma : Manet, Sisley, Monet, Renoir, Pissarro in Degas.
Zaključi se obdobje z velikim in neprekoslivim Van Goghom.
Ker, so umetniki "planerji"- slikarji na prostem kršili vsa pravila, do tedanje umetnosti iz dosedanjih generacij in akademije.So bili prvotno nerazumljeni in grajani. Slog je bil drugačen in nedokončan v ospredju ni bil motiv, temveč igra svetlobe in senc.
Sčasoma so ga ljudje sprejeli in razumeli, tako da so postale razstave impresionistov daleč najbolj obiskane in še danes je to najljubša smer slikanja vseh časov.Velikani te smeri so dosegli neprecenljive vrednosti ustvarjenih del.
Impresionizem je dobil ime po sliki Clauda Moneta," Impresija, vzhajajoče sonce".
Poleg priznanih avtorjev razstavljajo umetniki iz: Češke, Madžarske, Romunije, Avstrije, Nemčije, Poljske, Slovenije, Belgije, Holandije, ter Rusije.
Za obiskovalce in poznavalce so presenečenje slikarji iz Madžarske, Češke, in Romunije. Nekateri od njih se niso šolali v Parizu, toda kljub temu so ubrali enak način izražanja pri slikanju na platno.
Na ogled je tudi nekaj naših avtorjev, kot so dela Mateja Sternena, Antona Ažbeta, Ive Šubica, Matije Jama.
Ogled razstave je prav posebno doživetje.Saj pri nekaterih razstavljenih delih, preprosto ne moreš stran.
Ko občuduješ kolorit gladine reke v kateri se zrcalijo drevesa, sončni žarki pronicajo čez listje in ga ožarjajo in na koncu se ujamejo v vodi, ta se lesketa, kot bi migljala. Se izgubljaš v polju maka ki mu ni videti konca -sto in en odtenek rdeče barve.Ogleduješ osamljenega jezdeca na konju, ki jezdi čez gozd, kjer si sonce utira čez gosto drevje pot na tla in jo tu in tam osvetljuje, kakšen žarek se dotakne tudi njegove obleke.
Stojiš in gledaš kmete na njivi, ki sadijo, zliti z zemljo. Ali morje v katerem se izgubljajo zadnji sončni žarki.
Pa polja tulipanov v različnih niansah, zlita z modrino neba. Portreti, kot bi bili naslikani z najboljšo digitalno kamero Zimski motivi z sneženjem, kakor, da bi se to ravnokar dogajalo. Gledaš kose ledu na reki, ti je tako, kot bi bil sam na rečnem bregu. Prekrasna igra barve senc in svetlobe.
Veliko doživetje ob katerem si želim, da mi ne bi spomin zbledel.
