sobota, 14. januar 2012

STRAH

Vznemirjenje mi  ne da spati.
Nešteto stvari, se mi plete po glavi.
Stah, ki me je hromil več, kot leto in pol- je odšel ne da bi mi rekel "adijo"!
Tako, kot je nenapovedano in nepričakovano vstopil v moje telo.
Pred prihodom, ga nisem poznala. Nisem vedela, kdo je in po kaj je prišel v moje telo.
Nanj sem bila povsem nepripravljena! Nisem ga še nikdar preje spoznala.
   Poznala sem "strahce", ob posebnih situacijah- kot vsak človek. Kljub pogumu, ki mi ga ne manjka.
Toda, ko je bila situacija za menoj, so ti "strahci" izginili - kot da jih nikoli ni bilo!
Situacija se je rešila. Včasih dobro, velikokrat pa tudi slabo.
Prišlo je veselje, radost, ponovna želja do ciljev.
Bile so solze, bila je žalost, bilo je ogorčenje, razočaranje.
Le "strahcev" ni bilo več. Zbežali so - ne vem kam?
  Prišle so nove in nove situacije, skozi leta življenja.
Življenje, me je " klesalo". Prišle so izkušnje, znanje. Prišla je modrost.
Strahci, so bili le še redki obiskovalci.
To je obdobje mladosti in srednjih let.
Življenje, se umiri. Teče po ustaljenih, planiranih, predvidenih tirnicah.
Brez večjih pretresov.
Zato so že zdavnaj pozabljeni ti "strahci", ko si trepetal za dosego željenega cilja.
    Potem, pa pride do situacije- ko se ti življenje dobesedno postavi na glavo in uniči vse.
Kot cunami, po potresu. Da uniči še tisto, kar potres ni do konca uničil in zrušil.
Inzetiteta magnitude je "silovita"!! Poruši še tako močno grajena poslopja.
     Isto je z "Stahom"! Vrže te ob tla, z takšno močjo, da ne moreš vstati, se pobrati!
Bolečina je grozovita!  Boli telo! Boli duša! Možgani ohromijo!
Misel kot, da se oklepa bolečine. Ne zapusti žalosti!























Noč za nočjo. Dan na dan. Tedne in tedne.  Mesece za mesecem.
Kot bi bil v komi ali transu.
Ne poznaš osebe, ki je v tebi!
Postaneš sebi in drugim tujec.
Povsem drugo bitje.
Ne znaš si pomagati! Sorodniki, prijatelji, znanci, sosedje, ne vedo kako.
Želiš mir in samoto, stran od vprašanj, pogledov, pogovorov.
Strah, bolečina, žalost- je tvoj vsakdan.
Vstopiš v moje življenje!
Strah, bolečina, žalost zapustita moje telo.
Misel išče stare vrednote, veselja in radosti.
Prišla je sreča!!!!

Ni komentarjev:

Objavite komentar