Lavanda - Sivka

Pred mnogimi leti, sem gledala francosko nadaljevanko - naslova že dolgo ne vem več. Iz spomina pa niso šla mogočna polja sivke, ki so jo v tej nadaljevanki prikazovali.  Dolga leta je bila v meni skrita neizrečena želja. Vso to lepoto videti in vonjati omamni vonj, teh prekrasnih rastlin na kraju samem.
Želja, se mi je uresničila, čeprav imam slabo vest še danes. Obljubila sem si, da grem na to potovanje - če preneham kadit. To je bil dogovor med menoj in prijateljico - obe sva kadilki.
Postopno sva že pričeli omejevati in bili na najboljši poti, da nehava z to že "tisočkrat prekleto navado". Toda pota gospodova, so drugačna od želj in pričakovanj.
Prišlo je do spora med prijateljico in menoj.
Jo zelo pogrešam, njen prešeren smeh, spontanost, odkritosrčnost, sproščenost,  pozornost in dobroto.
Toda, ponos mi ne dopušča, da bi jo poklicala ali potrkala na njena vrata. Naredila mi je krivico!
Mogoče nekoč!?"  Pustimo, času čas "! On je edini specialist za celjenje ran.

Jo pogrešam, ne dvomim, da se ne bova še smejali - ker njena narava je "prešerna", moja bolj zadržana.
Sivka!!
Na potovanje, sem odšla z sestro in njenim možem - saj nas druži ljubezen do istih lepot. Šli smo za njen rojstni dan.
Uživali smo pri ogledih mogočnih cerkva, se sprehajali po prekrasnih starih mestnih jedrih, si ogledovali arhitekturne mojstrovine, posedali po neponovljivih fontanah in vodnjakih, občudovali poulične igralce, se spogledovali ob prekrasnih rokodelskih mojstrovinah vseh vrst.
Hodili po rimskem akvaduktu, sedeli v antični areni,. katera še dandanes služi svojemu namenu - saj vsakoletno v njej prirejajo bikoborbe. Hkrati se pa zavedali svoje majhnosti in minljivosti.
Čudili,  se čredi divjih konj v rezervatu in gledali neokrnjeno floro in favno. Neponovljivo!
Se kopali v toplem morju, pili odlična francoska vina, bili v slaščičarni katero brez slabe vesti imenujem, da je takšna kot je v pravljici.
Občudovali v senatoriju, kjer je bil neponovljivi in neprekosljivi mojster čopiča VAN GOGH - zasaditev parka, ki je enaka kot leta 1890. To zasaditev, je opisal v pismu svojemu bratu. Hvale vredna gesta - v spomin  slikarju!.
Videli v resnici tudi znamenito kavarno, ki je je mojstrsko upodobil na platnu - saj množično privablja njegove ljubitelje.
To  mojstrovina ima ime; "Cafe, le place du Forum "
Polja sivke!
Ob pogledu na to stvarjenje narave - stojiš kot prikovan - komaj dihaš od vznemirjenja.
Povsod v zraku omamni vonj, te vsestranske rastline. Z sestro sva se smejali, od sreče in vznemirjenja.
Pred potovanjem mi je rekla, če pridemo do polj sivke se uležem vanjo in jo vonjam od blizu.
Stojiva na robu polja sivke in jo vprašam kaj čaka. ;"Me je sram zaradi ljudi - ne upam "! Tisti trenutek se samoinciativno sproži moja roka in jo pahne v sivko.

Njen smeh je odmeval iz hriba na hrib, ki so obdajali ta polja. Bil je smeh nepopisne sreče!
To potovanje nam je spremenilo življenje. Vsako leto je druga destinacija.
Na moji njivi, pa rasejo grmički sivke- ob pogledu nanjo sem zopet na potovanju.

Nana

---

Palmanova - Italia

Je mesto z bogato zgodovino, saj je bilo zgrajeno v 16.stoletju. Zgrajeno je bilo kot močna trdnjava v obliki deveterokrake zvezde, kar se lepo vidi z zraka. Obzidje je varovalo mesto pred vdori in imelo troje utrjenih vrat obdanih z jarkom. Od 1960 je Palmanova spomenik, mednarodnega pomena.
Ker je arhitekturno vojaško zasnovana v pozni renesansi , kot idealen urbanistični projekt.Saj kljub malemu številu prebivalcev sprejme 20 000 ljudi.
Mestece ima med 5000 in 6000 prebivalcev.Zgodovina mesta je raznolika, saj je bilo pod Beneško republiko,do leta 1797. Pod Avstrijsko oblastjo je bilo do 1805 leta. Nakar so jo zajeli Francozi in je bila pod njihovim okriljem od 1805 do 1814 leta. Šele 1866 je prišla pod Italijansko oblast.
Mesto je zanimivo, ker vse glavne ulice, peljejo ravno do glavnega trga PIAZZA GRANDE, od tam pa proti trem izhodom iz mesta.Glavna mestna vrata se imenujejo, Porta Aquilea. V mestu je tudi zgodovinski vojni muzej. Zaščitnik mesta je Sv,Justin.
Zelo lepa in obnovljena je cerkev na glavnem trgu, ki je bila zgrajena 1603-1639 leta. Zgradil jo je Santissio
Redentore. Posebnost cerkve so okna in prekrasen mozaik iz stekla novejšega datuma. Ima tudi lep kip simbol Benetk leva Svetega Marka.
Poleg zanimivih in prikupnih ulic ima nekaj lepih zgodovinskih objektov in kipov.Zgradili so veliko nakupovalno središče, ki lahko sprejme tri milijone kupcev na leto. Ki tja prihajajo iz Slovenije in Hrvaške,ter od drugod.
Mestece, ti nudi slikovit sprehod, po ulicah polnih trgovin in drugih lokalov.Prevsem je pa njihov "kapučino"
brez konkurence, nikjer ni tako dober  kot je v Italiji
Nana.

---

Sesto al Reghena -Italia

Med potjo, do razstave impresionistov v Villi Manin, smo se ustavili, tudi v malem mestecu SESTO AL REGHENA, katero slovi po zanimivem samostanu z freskami, ter cerkvijo.
Ime izhaja iz "sesto"-vojaško oporišče. Na "sesto", ali šesti mejnik na poti med Concordia in Norico. Reghena je pa dobilo po reki, z istim imenom,  ki teče  skozi mesto. V času rimskega imperija je imelo mesto pomembno vlogo, saj je bil tu sedež rimske vojaške službe, v 5. in 6. stoletju.
Za mesto je značilen slikovit trg, z razglednim stolpom in zvonikom,ter opatijsko rezidenco ter ostalimi prostori, saj je bila tu benediktinska opatija SANCTA MARIJA IN SYLVIS, ustanovljena že davnega 730. leta.

Z udarom Madžarov na to ozemlje so jim opatijo porušili. Kasneje so jo Rimljani obnovili in v njej so bili nastanjeni različni redovi do 1786 leta.
Kasneje 1921 leta je opatija postala škofijska župnija. Danes je tu mestna hiša.
Zelo zanimiva je tudi cerkev z tremi ladijami, zgrajena na delnih ruševinah.To je romansko- bizantiska cerkev. Na pročelju in v notanjosti ima ohranjene prekrasne freske znamenite Giottove šole v Furlaniji.
Freske so restavrirali in kolikor se je dalo obnovili. Prikazujejo nabožno življenje, kot je:"Zveličanje pogubnih duš."  "Raj v  nebesih".Posamezne, "Svetnike  in njihov dobra dela" ." Sveto družino in podobno".
Posebnost te cerkve, je tudi shranjen sarkofag Svete Anastazije v kripti. Zanimiv je tudi lesen strop z delno poslikavo in grbi.
Mesto ima okrog 6000  prebivalcev in bogato turistično ponudbo.

---

Ogled velikanov impresionizma v Villi Manin - Passariano

Te, dni sem si ogledala razstavo velikanov realizma, naturalizma,zgodnjega impresionizma, zaključenega z Van Goghom.
Razstava je na ogled v Italiji, Furlaniji Julijski Krajini kraju Passariano v Villi Manin.Villa Manin sodi med najpomembnejše arhitekturne spomenike Furlanije Julijske krajine.To je bila poletna rezidenca bogate paževske družine MANIN iz  Beneške republike. Zgrajena je bila v l6.sto.in v 17.stoletju še dograjena z polkrožnimi kolonadami, po vzoru trga Svetega Marka v Rimu.To mogočno poslopje spominja na Versailles. Saj ima vse značilnosti, kot so bivanjski prostori za družino, stanska krila- za gospodarske dejavnosti, kanal, dva golobnjaka, krajinski vrt z oranžarijem, vse to pa obdaja obzidje. Danes je tu razstavni prostor in dokumentacijski center za krajino.
Villa Manin  z prekrasnim parkom mogočnih stoletnih dreves listavcev in iglavcev, predstavlja središče sodobne umetnosti, kjer vsako leto razstavljajo umetniki iz celega sveta, hkrati pa ustvarjajo instalacije na prostem.
Tako, da si mitološki kipi in sodobne instalacije, podajajo roko v tem mogočnem parku.
V zgradbi je tudi na ogled razstava orožja in opreme nekdanjih vojščakov in vitezov, kot so vezirji, ščiti, puškete, pištole, naboji in vse ostalo.
Nekaj je tudi bojnih eksponatov iz daljne Afrike, kot so puščice, loki, bobni in drugo.
V Villi Manin je bilo razstavljenih okrog 12o del mojstrov čopiča z naslovom: "Obdobje  Couberta in Moneta -realizem -impresionizem"!
Impresionizem je umetniška smer, ki je nastala v drugi polovici 19.stol. v Evropi, predvsem kot posledica, romantike in izumetničenosti. Z ustvarjanjem predvsem v ateljejih.
Struja mladih umetnikov je ustanovila "Barbizon" v Parizu, kjer so začeli iskati naravo v naravi in pričeli ustvarjat zunaj ateljeja. Imenovali so jih "planerji".Opazovali so svetlobo,ob različnih urah dneva, odeliske vode, zelenilo narave in preproste ljudi na polju, kot so kmetje, sejalci, žanjice,-želeli so ujeti resničnost trenutka. Predstavniki realizma, ki so na razstavi so velika imena: Courbet,Millet, Daubigney,Rousseau,Courot.
Potem vidiš dela zgodnjega impresionizma : Manet, Sisley, Monet, Renoir, Pissarro in Degas.
Zaključi se obdobje z velikim in neprekoslivim Van Goghom.
Ker, so umetniki "planerji"- slikarji na prostem kršili vsa pravila, do tedanje umetnosti iz dosedanjih  generacij in akademije.So bili prvotno nerazumljeni in grajani. Slog je bil drugačen in nedokončan v ospredju ni bil motiv, temveč igra svetlobe in senc.

Sčasoma so ga ljudje sprejeli in razumeli, tako da so postale razstave impresionistov daleč najbolj obiskane in še danes je to najljubša smer slikanja vseh časov.Velikani te smeri so dosegli neprecenljive vrednosti ustvarjenih del.
Impresionizem je dobil ime po sliki Clauda Moneta," Impresija, vzhajajoče sonce".
Poleg priznanih avtorjev razstavljajo umetniki iz: Češke, Madžarske, Romunije, Avstrije, Nemčije, Poljske, Slovenije, Belgije, Holandije, ter Rusije.
Za obiskovalce in poznavalce so presenečenje slikarji iz Madžarske, Češke, in Romunije. Nekateri od njih se niso šolali v Parizu, toda kljub temu so ubrali enak način izražanja  pri slikanju na platno.
Na ogled je tudi nekaj naših avtorjev, kot so dela Mateja Sternena, Antona Ažbeta, Ive Šubica, Matije Jama.
Ogled razstave je prav posebno doživetje.Saj pri nekaterih razstavljenih delih, preprosto ne moreš stran.
Ko občuduješ kolorit gladine reke v kateri se zrcalijo drevesa, sončni žarki pronicajo čez listje in ga ožarjajo in na koncu se ujamejo v vodi, ta se lesketa, kot bi migljala. Se izgubljaš v polju maka ki mu ni videti konca -sto in en odtenek rdeče barve.Ogleduješ osamljenega jezdeca na konju, ki jezdi čez gozd, kjer si sonce utira čez gosto drevje pot na tla in jo tu in tam osvetljuje, kakšen žarek se dotakne tudi njegove obleke.
Stojiš in gledaš kmete na njivi, ki sadijo, zliti z zemljo. Ali morje v katerem se izgubljajo zadnji sončni žarki.
Pa polja tulipanov v različnih niansah, zlita z modrino neba. Portreti, kot bi bili naslikani z najboljšo digitalno kamero Zimski motivi z sneženjem, kakor, da bi se to ravnokar dogajalo. Gledaš kose ledu na reki, ti je tako, kot bi bil sam na rečnem bregu. Prekrasna igra barve senc in svetlobe.
Veliko doživetje ob katerem si želim, da mi ne bi spomin zbledel.

---

Lloret de Mar - Španija

V Španiji, smo bivali v mestu Lloret de Mar na Costa Bravi. In od tam hodili na oglede bližnje in daljne okolice.
To mesto je novejše mesto, z malo duše. Bolje rečeno spalno naselje.Hotelski kompleksi se kar vrstijo.Vidi se,da je narejeno izključno za množičen turizem..Hoteli rastejo kot gobe po obilnem dežju .Veliko se obnavlja in gradi.Toda gradnja je slabe kakovosti, saj so v glavnem uporabljali mavčne plošče.Kar pomeni, da slišiš sosede v sobi. Gorje, če se kdo smeji ali je bolj glasen, ga sliši par deset metrov dog hodnik-obdan iz obeh strani z sobami.
Z razliko hrana, ki je zelo okusno pripravljena,dobre kakovosti in v izobilju ter zelo raznolika.Mislim, da  ne najdeš gosta, ki ne bi zadostil še tako izbranemu okusu. Vzameš kar hočeš in kolikor hočeš-vsega je v izobilju.
Osebje pa neverjetno prijazno in gostoljubno.
To letoviško mesto, je priljubljena destinacija maturantskih potovanj, posebno naših.
Resnici na ljubo, plaže so čudovite z pol metra navoženim svižem, katerega vsako noč,komunalne službe presejejo na novo.Zaradi bojazni, da ne bi bilo v njem smeti in razbite steklovine.
Tiste dni, ko smo bili mi tam, je bilo tudi polno naših maturantov in so "žuralli", cele dneve na plaži. Videti je bilo da se imajo lepo.
Morje je čisto in lepe barve, toda nevarno.Ves čas butajo valovi na plažo in to kar močni in veliki. Povedo, da se tam mešata topla in mrzla voda( tokovi) in posledično nastajajo valovi.
Domačini povedo, da njihovi otroci začnejo učenje plavanja, izključno v bazenih. Ker je smrtno nevarno za neplavalce, posebno male otroke.
Staro mestno jedro ni veliko, ima nekaj zanimivih objektov, kot grad na pečini , lepo in zanimivo cerkev, nekaj starih krčm, ter restavracij. Mestece ima pa zelo lep in kar dolg sprehod ob obali ,kjer se bohotijo lepe palme.V vrtovih domačinov, vidiš polno pomarančevcev in citrusov, z obilico plodov na drevesu.Rastlinje je zelo bujne vegetacije ter intenzivnejših barv kot pri nas.
Eden od namenov potovanje je tudi spoznavanje kulinarike gostujoče države.Zato, smo šli na priporočilo domačina v restavracijo(-ta mora imeti na prtu še en prtiček in to iz papirja, kar pomeni da se v njej dobro naješ ) hoteli smo spoznati njihovo "paelo".
Paela, je kot naša rižota, z razliko, da je mnogo pikantnejša in v njej vse vrste mesa, vključno z školjkami in drugimi morskimi sadeži. Je zelo okusna in svečano postrežena z domačim črnim vinom, ki lepo dopolnjuje okus.Vino je polnejšega okusa , kot so naša črna vina in močnejše. In zelo dobro.Cene pa zelo sprejemljive.

Druga degustacija je pa bila sangrija. Tudi o njej smo bili seznanjeni, od domačinov , da je tista "taprava" in odlična narejena iz šampanjca, ne iz vina! Da se to vedno meša pred gostom.
Sangrija, je koktail , kateremu je osnova vino ali šampanjec, dodajo razne likerje in sirupe, narežejo limono ali pomarančo na krhlje ,postrežejo v vrčku z zajemalko, primerno ohlajeno.
Sangrija je zelo prijetnega okusa in pitna, tako da se meja hitro izgubi.Ker smo bili v prijetni domači krčmi ,se je naše druženje končalo z plesom "kola" vseh gostov in petjem do jutranjih ur.
Ko smo odhajali, smo slišali tako kot povsod:"Slovenci OK, Slovenci dobri ljudje,dobrodošli!"
Torej vem, kaj je sangrija in kaj naredi! Poznam paelo!
Nana.

---

Dalijev muzej v Figuerasu - Španija

Salvador Dali se je rodil 11.5.1904 v malem katalonskem mestu Figueras, v ugledni meščanski družini. Njegov oče je bil notar imel je še eno sestro, na katero je bil v zgodnji mladosti zelo navezan in mu je bila tudi dolga leta model. Pri petnajstih letih je že imel prvo razstavo v rojstnem kraju v narodnem gledališču. Leta l922 se je vpisal na  ACADEMY OF FINE ARS  v Madridu. Iz katere so ga izključili, ker ni na izpitu hotel odgovarjati na vprašanja profesorju: "rekoč, da več zna od njega ", to je bilo leta 1926." Leto poprej je imel že prvo samostojno razstavo v Barceloni, kjer je že eksperimentiral kubizem, v galeriji  DALMAU. Leta l926 je v Parizu obiskal Picassa in Miroa. Drugi obisk Pariz leta 1928 je pa zaznamovalo priključitev grupi umetnikov dadaizma in nadrealizma..
Prelomno je tudi leto l936, ko je imel razstavo v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, katera je imela velik odmev zaradi njegovega načina izražene umetnosti.

Leta l939 je bil izključen iz grupe nadrealistov,zaradi nestrinjanja politične interpretacije umetnosti..
Že za časa življenja je bil poznan celemu svetu, zaradi svoje ekstravagance in ekshibicije.Polnil je svetovne tabloide z načinom življenja in ustvarjanja.Uvrščali so ga v kubizem, nadrealizem -surrealizem.V leksikonih je predstavljen kot " sinonim nadrealizma."
Pomembno vlogo v njegovem življenju in ustvarjanju je imela njegova žena Galina. Bila mu je žena, ljubica in muza. Njegova  inspiracija, hkrati je nadzorovala njegovo ustvarjanje in prodajo del, kakor naročil. Živela, sta zelo svobodno in nista omejevala eden drugega.Celo - Galina je živela na svojem gradu, stran od Dalija in če je želel k njej, je moral prositi za avdienco. Bila je obsedena z mladostjo in mladimi fanti. Je ena prvih znanih osebnosti, ki je imela lepotno operacijo. Mnogi menijo, da je bila ravno ona kriva za njegovo "norost" pri ustvarjanju, drugi pa je to njena zasluga. Bila mu je model. Kar je videti na premnogih platnih. Celo v spalnici je naredil na stropu fresko, ki predstavlja njega in Galino. (to je v njegovem muzeju)
Ko se sprehajaš pa njegovi galeriji , si presenečen nad motiviko, stilom, raznolikostjo, skladnostjo materialov ki tvorijo celoto, vidiš celo nakit, ki ga je kreiral , modo, novce, kipe, skulpture, še in še tehnik ustvarjanja-res ne veš, od kje toliko idej in toliko narejenih in ustvarjenih umetnin.. Gledaš njegovo najbolj poznano delo Mehke ure, pa Gorečo žirafo, Apokalipso, Kopalnico, katera visi iz stropa, pa njegovo predstavljanje tihožitja, njegovo postarano roko pri ustvarjanju, in avtoportrete, grafična dela Božanske komedije in še in še.. .
Sem le laični poznavalec umetnosti,  in sem bila kljub temu,  navdušena nad videnimi umetninami.
Posebej lepo dejanje  je pa njegova celotna zapuščina imetja in del, poklonjena Španiji , ko je leta l989 umrl..Z tem dejanjem in svojo interpretacijo umetnosti si  je ustvaril nesmrtnost!
V njegovem muzeju-galeriji, je tudi njegovo zadnje počivališče. Shranjen je v grobnici, kjer smo se mu tudi poklonili. Španija je Dalijevo galerijo ponudila v turistično destinacijo, tako da so njegova dela na ogled veliki množici turistov.
Po ogledu galerije smo se, tudi sprehodili pa tem malem in prikupnem mestecu Figueras,katerga je Dali ponesel v svet.
Odšli smo bogatejši, še za eno lepo in poučno izkušnjo več!

---

Sveta gora Kataloncev - Montserrat

Obiskala sem tudi , Sveto goro Kataloncev Montserrat- ali po naše Razklana gora.,katera je oddaljena približno 50 km vožnje iz Barcelone. Na tej gori stoji benediktinski samostan že iz srednjega veka ,menihi  imajo čudovito baziliko v kateri čuvajo zaščitnico Katalonije Črno Madono. Na goro se lahko pride na tri načine vožnje: z zobato železnico, z vlečnico, ali  po strmi in vijugasti cesti z prevoznim sredstvom.
Srednjeveški samostan in drugi objekti stojijo pod skalami, tako da imaš občutek da je vklesano v nje. Vse je zlito v pogorje.Vodiči povedo, da ni Katalonca, ki ne bi vsaj enkrat v življenju romal na to Sveto goro.Sicer -enkrat letno romajo k Črni Madoni. Za obstoj teh objektov z samostanom, se je v preteklosti angažiralo veliko katalonskih umetnikov, kateri so finančno pomagali za nemoteno delovanje samostana.
Posebnost samostana, je  vzgoja otrok iz socialno problematičnih družin v Kataloniji. Predvsem tistih otrok, ki že v rani mladosti pokažejo določen talent-nadarjenost. Menihi iz Svete gore Montserrat, jih vzamejo pod svoje okrilje in jih izobrazijo do poklica. Povedo, da se tu poraja smetana katalonskih strokovnjakov na vseh področjih.
Največja želja današnjih vplivnežev in mogočnežev Katalonije, je da bi svojemu otroku omogočili izobrazbo na gori Montserrat, ne glede na ceno šolanja.
Toda,  menihi stoično stojijo za svojimi načeli in izobražujejo, le revne dečke.

Ob 13 uri imajo(vsak dan) v cerkvi mašo in zapojo ti dečki, dve nabožni pesmi- cerkev je bila tako polna da si komaj stal. Težko si videl, jasne oči-skoraj vsem so nam polzele solze po obrazu. Vidiš dečka od 6 let,do 15 let.oblečeni v bele kute, ko zapojo-sem pomislila:" tako morajo peti -  angeli".
Težko, bi našla prireditev, kar maša seveda ni, ki bi bila tako svečana .Premiera opere, filma.ali česa drugega, se izniči, ko vidiš kaj naredi dobra vzgoja iz teh nekoč razpuščenih dečkov.Ostalo mi bo v trajnem spominu!.
    Tudi znana operna pevka ki zapoje prečudovito" Barcelono"- Montserrat Caballe, je dobila ime po tej gori.
Namreč, njena mati je prosila Črno Madono naj jo usliši in ji pokloni otroka, v zameno bo dobil otrok ime po tej gori.VelikoKataloncev hodi gor ravno zaradi neuslišanih želj in prosijo,  naj jih usliši. Pevkina mati je bila!  Pravijo, da je uslišanih prošenj veliko, zato je tudi romarska gora Katalonije.
Danes, se ti benediktinski menihi preživljajo skoraj izključno z turizmom. Prodajajo zelišča v vseh mogočih oblikah,čaji,  tinkture, napitki, predelujejo med in medene izdelke, tiskajo v majhnih nakladah svoje znamke,
katere so prava poslastica za filateliste. Imajo svojo trgovino z spominki, restavracijo, kavarno, hotel. Stojnice, ti ponujajo vse mogoče njihove specialitete-nešteto sirov,slaščic,...
Sestra z katero potujem-je komentirala: "Ja, ti se pa res znajo iti turizem"!
Okolica skrbno urejena z cvetjem, restavracija z samopostrežno hrano,  cene zelo sprejemljive, toalete čiste.
Sedaj doma velikokrat premišljujem o tej gori in plemenitih menihih.
Naj ji bo usoda naklonjena,  pa saj jih čuva Črna Madona!
Lepo doživetje in trajen spomin..

---