STRAH

Vznemirjenje mi  ne da spati.
Nešteto stvari, se mi plete po glavi.
Stah, ki me je hromil več, kot leto in pol- je odšel ne da bi mi rekel "adijo"!
Tako, kot je nenapovedano in nepričakovano vstopil v moje telo.
Pred prihodom, ga nisem poznala. Nisem vedela, kdo je in po kaj je prišel v moje telo.
Nanj sem bila povsem nepripravljena! Nisem ga še nikdar preje spoznala.
   Poznala sem "strahce", ob posebnih situacijah- kot vsak človek. Kljub pogumu, ki mi ga ne manjka.
Toda, ko je bila situacija za menoj, so ti "strahci" izginili - kot da jih nikoli ni bilo!
Situacija se je rešila. Včasih dobro, velikokrat pa tudi slabo.
Prišlo je veselje, radost, ponovna želja do ciljev.
Bile so solze, bila je žalost, bilo je ogorčenje, razočaranje.
Le "strahcev" ni bilo več. Zbežali so - ne vem kam?
  Prišle so nove in nove situacije, skozi leta življenja.
Življenje, me je " klesalo". Prišle so izkušnje, znanje. Prišla je modrost.
Strahci, so bili le še redki obiskovalci.
To je obdobje mladosti in srednjih let.
Življenje, se umiri. Teče po ustaljenih, planiranih, predvidenih tirnicah.
Brez večjih pretresov.
Zato so že zdavnaj pozabljeni ti "strahci", ko si trepetal za dosego željenega cilja.
    Potem, pa pride do situacije- ko se ti življenje dobesedno postavi na glavo in uniči vse.
Kot cunami, po potresu. Da uniči še tisto, kar potres ni do konca uničil in zrušil.
Inzetiteta magnitude je "silovita"!! Poruši še tako močno grajena poslopja.
     Isto je z "Stahom"! Vrže te ob tla, z takšno močjo, da ne moreš vstati, se pobrati!
Bolečina je grozovita!  Boli telo! Boli duša! Možgani ohromijo!
Misel kot, da se oklepa bolečine. Ne zapusti žalosti!

Noč za nočjo. Dan na dan. Tedne in tedne.  Mesece za mesecem.
Kot bi bil v komi ali transu.
Ne poznaš osebe, ki je v tebi!
Postaneš sebi in drugim tujec.
Povsem drugo bitje.
Ne znaš si pomagati! Sorodniki, prijatelji, znanci, sosedje, ne vedo kako.
Želiš mir in samoto, stran od vprašanj, pogledov, pogovorov.
Strah, bolečina, žalost- je tvoj vsakdan.
Vstopiš v moje življenje!
Strah, bolečina, žalost zapustita moje telo.
Misel išče stare vrednote, veselja in radosti.
Prišla je sreča!!!!

DAJ MI RAZLOG ZA ŽIVLJENJE

Razlogi so odšli.!!!!!!!
Zbežali, so stran.!!!!
Daleč od doma.
Daleč od mene.
Daleč od trate.
Daleč od drevja.
Daleč od cvetja.
Daleč od vrtov  in gredic.
Daleč od hiše.
Dom je prazen.
Je hladen.!
V kaminu plapola ogenj.
Krušna peč je topla.
Toplota njuna me ne ogreje.
Ostali so le zidovi, ne dom!
Na stenah se bohotijo slike.
Pogled nanje ne osrečuje več!
Pohišvo staji tako kot vedno.
Je le vir prahu!
Balkon cvetja ne boža oči!
Cvetje in grmi,drhtijo in dišijo,okrog hiše,
kot vsa leta doslej. Vonj ne opaja več!
Vrtovi in gredice polni pridelka.
Zadovoljstva ni več!
Sadje raznega okusa, že dolgo ne
zadovolji "brbončic".
Urejenost nova oblačila,le zgolj potreba
ne vir  ugajati.
Hrana ne nudi užitka!
Spanje  ne počiteka , le
beg pred kruto realnostjo.
Samo sanje so še ostale in upanje, da pride razlog za življenje.

Prišel si ti in mi vrnil razlog za življenje.

PRAZNIČNI SUTRIO - Italija

Običajno imamo ljudje radi december.
Saj se ga je v zadnjem času prijelo ime "veseli december".
To je mesec nakupov za Miklavža, Božička in praznovanje najlepših družinskih praznikov v letu.
Hkrati pa mesec povezan z obilico priprav in dela.
Dom je treba generalno počistiti, napeči vseh vrst peciva in potice,okrasiti okna in vrata doma. Postaviti božično drevesce z jaslicami razpeljati praznične "lučke".
Ves december se nekaj dogaja in je mesec pričakovanja.
Moji lanski prazniki so bili v znamenju žalovanja.Hiša je bila, kot običajno vse dni v letu.
  Letos se je pa v meni prebudila želja, da ovekovečim "veseli december".
Nekaj tega sem že postorila, nekaj še imam. Ko pride čas, bo vse tako, kot mora biti sicer.
     Jaslice. Tudi te so del tega praznovanja, katere pričarajo in osmislijo rojstvo in začetek nekaj novega. Z "Sveto družino" ter rojstvom Jezusa.
Sestra je prišla na idejo, da si gremo ogledat praznik jaslic v Sutrio in doživimo utrip predprazničnega čara.
  Kot običajno je šla na pot "sveta trojica". Sestra, svak in jaz. Druži nas veliko skupnih interesov.
      Pot nas je vodila po Gorenjski, ki je že odeta v snežno odejo in praznično okrašena- lučke smo občudovali na poti nazaj domov. Do Alp in čez Kanalsko dolino, skoraj do Rezije.
Kanalska dolina se razprostira na tromeji Italija, Avstrija, Slovenija.  Obdajajo jo Karnijske alpe, vzhodno so Karavanke, jugovzhodno pa Julijske alpe.
Čez to ozko dolino se vije reka Bella, ki je pritok Tilmenta, katera se spoji z Padom in nazadnje priteče v Jadransko morje. Je pa še mala reka Ziljica, katera se izlije v Ziljo, ta v Dravo,  konča v Črnem morju.
Pokrajina je gorata in vodnata.
Je zelo poredko naseljena. Saj so bila ob poti videna le tri večja  mesta. Zaselkov skorajda ni.
Podnebje in lega onemogočata kmetijstvo.
Le koruza uspešno raste. Glavna panoga tega predela je gozdarstvo. Do razpada Jugoslavije, je bila tu
uspešna trgovina. Trgovali so predvsem z usnjem in usnjenimi izdelki, tudi v manjši meri z ostalimi prehranbenimi izdelki, ki so jih dobivali iz Padske nižine.
 Za Kanalsko dolino je najbolj pomebna lesna industrija v zadnjem času, se pa lepo razvija turizem. Predvsem zimski. Ima tudi termalno kopališče. Bavijo se z ovčerejo.
Glavno mesto Kanalske doline je Trbiž. V Kanalski dolini živi okrog 6000 ljudi. Od tega 80% Italijanov, 20% je Slovencev in Avstrijcev.
     Kar je tudi razlog da, bodo v bodoče imeli tro jezično izobraževanje. Projekt je v razvoju in pričakujejo da se bo v prihodnjih letih, udejanil.
Saj, je bil letos podpisan sporazum o nameri trojezičnega izobraževanje, katerega podpira ESCO v programu Alpe- Jadran. Za poučevanje v italijanskem, slovenskem in nemškem jeziku. Temelji na izmenjavi dijakov, pripravnikov in profesorjev. S tem bi prišli, do večje mobilnosti med prebivalstvom. Kakor tudi, do večje možnosti za razvoj turizma in zaposlovanja na širšem območju.
Kajti, prebivalstvo zapušča to pokrajino- zaradi samega preživetja, katerega ne nudi ta prostor.
    Svetel primer zaposlitve ljudi v svojem okolju je malo mestece Sutrio.
Izkoristili so dane možnosti in v mestece privabili turiste od povsod.
Naredili so "praznik sena", na katerem prikazujejo šege in običaje tega prostora.
Je, "praznik lesa",kjer umetniki iz vasi in celotne Italije in tujine pred turisti ustvarjajo umetnine z rezbarjenjem.
"Praznik jaslic" se pa prične 18 decembra in traja do konca decembra, kjer dajo na ogled jaslice domačih mojstrov.
Trideset družin razstavlja svoje jaslice. Rokodelstvo gre iz roda v rod. Izdelujejo jih v lesu, papirju, keramiki, bakru, glini, steklu. Prikupna je bila izdelava jaslic, v kombinaciji lesa, blaga in vezenja.
 Tradicijo izdelovanja jaslic je uveljavil domačin z imenom Teno, v prejšnem stoletju.
Teno je jaslice pričel izdelovati po upokojitvi. Mojstrsko je izdelal vsak detajl v lesu. Njegove jaslice se razprostirajo na več metrih površine.Prikazujejo "Sveto družino", rojstvo Jezusa in prikaz življenja in dela na tem območju.
Da, je tukaj domovina lesa in razvita lesna industrija, je moč videti na vsakem koraku.
Značilnost mesteca so visoke hiše,- prvobitno iz kamenja narejene, z polkni in lepimi velikimi lesenimi balkoni ali ganki .Celotno mesto je enotno okrašeno, z tremi storži koruze na borovih vejicah-ganki, balkoni, polkne,ograje, povsod je obešeno okrasje- to je običaj mesteca.
Po celotnem mestecu je videti velike izrezljane kipe živali ali ljudi.
Okna hiš, so  "zrcalo" pridnih in spretnih rok domačink. Vse zavese so ročno delo. Naj si bodi kleklane, kvačkane ali rešilje.
Te izdelke domače obrti je mogoče tudi kupiti. Cene so visoke, kar je odraz kvalitete, znanja in truda.
      Mestece ima tudi zanimivo cerkev iz 14 stoletja z mogočnimi stenskimi freskami in moderno fuzijo, na vhodnih vratih. (steklo obdelano pri visoki temperaturi z barvastimi motivi ) Posvčeno  Sv.Petru in Pavlu.
Prostor pred cerkvijo, ti  omogoča pogled po Kanalski dilini , mesto pod teboj je,- kot na dlani. Cerkev stoji na vzpetini nad mestom. Na obeh straneh mesteca, se pa vijejo mogočni gozdovi in zasneženi vršaci, ki se vijejo proti nebu.
Ob mraku se prižge tisočero raznobarvnih lučk, ki pričarajo pravljično podobo tega prikupnega kraja.
 Domov sem prišla vesela za videno in pridobljeno novo znanje.