JOHANNES MARIO SIMMEL:" IZ TE SNOVI SE TKEJO SANJE"!

Knjiga z tem naslovom je bila prebrana pred mnogimi desetletji.
Vsebina je že pozabljena.
Naslov je ostal v trajnem spominu.
So besede, ki obetajo veliko,veliko! Moč teh besed je ogromna.
Sanje!?
Kako dodobra jih poznam! Enostavno jih profesionalno obvladam!
So stalnica mojega življenja. So gibalo in napredek. So žalost in trpljenje.

Nikoli in nikdar, me niso hotele zapustiti. Lokacija bivanja se je manjla, ljudje ob meni tudi. Toda sanje so bile vedno z menoj. Kamor koli sem šla in bila, so bile tudi one. Veliko stvari in ljudi sem izgubila, odšla je mladost, počasi me zapušča zdravje, toda one ne gredo stran. Kljub mojim gubam in letom, se me še kar oklepajo.
Sanje!?

Nekatere sem uresničila. Z voljo in pogumom, ter energijo, ki mi je ni nikoli manjkalo.
Lahko bi rekla, da večino le-teh.

Toda, tiste najpomembnejše, ki so v vsakem človeku, pa mi do  starosti -ni uspelo udejaniti.
Tudi pri uresničitvi sanj, rabiš pomoč, podporo ,sočloveka.
Poznam dvoje vrst sanj.
So takšne, ki so le od tebe in tvojega truda odvisne, da jih uresničiš.
In so sanje, ki jih sam ne moreš doseči, pa se lahko še tako trudiš.
Vsi sanjamo o sreči in ljubezni.
Ljubezen so sanje vsakega "zemljana".
Je lahko reven, bogat, slaven, nepoznan, rumen, rdeč, bel, črn, velik, majhen, zdrav, bolan, pameten, neuk, lep, grd, iz severa ali juga naše oble.
Naš planet ima pravila za ves živelj enaka, glede ljubezni.  Pisava, govorica, barva, lokacija niso ovira.
Smo "programirani" z genom, da ne moremo biti srečni, če ni v našem življenju ljubezni.
Ljubezni pa ima naš planet veliko. Skorajda nešteto.
Je ljubezen, do staršev, do parterja, do otrok, do prijateljev.
So ljubezni do umetnosti, do hrane, estetike, znanja,denarja, slave, učenja, narave, potovanj in še in še.....
Toda ostaja najpomembnejša- to je tista, ki se zgodi med moškim in žensko oziroma med parterjema.
Vsak sanja, da jo bo našel in spoznal globino čutenja, radosti, sreče.

Moč in silovitost le- te premaguje vse ovire, ki so na našem planetu po imenu Zemlja.
Nič in nobeden, ne more preprečiti moči, ki jo ima ljubezen. Zaenkrat še ne!
Vse postane drugotnega pomena, ko se pojavi "ona."
Tista prava, prvobitna obojestranska. Neuničljiva sila!
Sila, ki te pripelje v situacijo, da ne moreš dihati in živeti brez nje. "Ljubezni"!
Ljubezen, želja po sobivanju, dotiku, nežnosti,odkrivanju globine carstva čutil.
Sanje so se uresničile z obojestransko pomočjo.
Prišla je ljubezen do mene, vame...
Telo in duša uživata v globinah in višinah sreče ljubezni.







.

STRAH

Vznemirjenje mi  ne da spati.
Nešteto stvari, se mi plete po glavi.
Stah, ki me je hromil več, kot leto in pol- je odšel ne da bi mi rekel "adijo"!
Tako, kot je nenapovedano in nepričakovano vstopil v moje telo.
Pred prihodom, ga nisem poznala. Nisem vedela, kdo je in po kaj je prišel v moje telo.
Nanj sem bila povsem nepripravljena! Nisem ga še nikdar preje spoznala.
   Poznala sem "strahce", ob posebnih situacijah- kot vsak človek. Kljub pogumu, ki mi ga ne manjka.
Toda, ko je bila situacija za menoj, so ti "strahci" izginili - kot da jih nikoli ni bilo!
Situacija se je rešila. Včasih dobro, velikokrat pa tudi slabo.
Prišlo je veselje, radost, ponovna želja do ciljev.
Bile so solze, bila je žalost, bilo je ogorčenje, razočaranje.
Le "strahcev" ni bilo več. Zbežali so - ne vem kam?
  Prišle so nove in nove situacije, skozi leta življenja.
Življenje, me je " klesalo". Prišle so izkušnje, znanje. Prišla je modrost.
Strahci, so bili le še redki obiskovalci.
To je obdobje mladosti in srednjih let.
Življenje, se umiri. Teče po ustaljenih, planiranih, predvidenih tirnicah.
Brez večjih pretresov.
Zato so že zdavnaj pozabljeni ti "strahci", ko si trepetal za dosego željenega cilja.
    Potem, pa pride do situacije- ko se ti življenje dobesedno postavi na glavo in uniči vse.
Kot cunami, po potresu. Da uniči še tisto, kar potres ni do konca uničil in zrušil.
Inzetiteta magnitude je "silovita"!! Poruši še tako močno grajena poslopja.
     Isto je z "Stahom"! Vrže te ob tla, z takšno močjo, da ne moreš vstati, se pobrati!
Bolečina je grozovita!  Boli telo! Boli duša! Možgani ohromijo!
Misel kot, da se oklepa bolečine. Ne zapusti žalosti!

Noč za nočjo. Dan na dan. Tedne in tedne.  Mesece za mesecem.
Kot bi bil v komi ali transu.
Ne poznaš osebe, ki je v tebi!
Postaneš sebi in drugim tujec.
Povsem drugo bitje.
Ne znaš si pomagati! Sorodniki, prijatelji, znanci, sosedje, ne vedo kako.
Želiš mir in samoto, stran od vprašanj, pogledov, pogovorov.
Strah, bolečina, žalost- je tvoj vsakdan.
Vstopiš v moje življenje!
Strah, bolečina, žalost zapustita moje telo.
Misel išče stare vrednote, veselja in radosti.
Prišla je sreča!!!!

DAJ MI RAZLOG ZA ŽIVLJENJE

Razlogi so odšli.!!!!!!!
Zbežali, so stran.!!!!
Daleč od doma.
Daleč od mene.
Daleč od trate.
Daleč od drevja.
Daleč od cvetja.
Daleč od vrtov  in gredic.
Daleč od hiše.
Dom je prazen.
Je hladen.!
V kaminu plapola ogenj.
Krušna peč je topla.
Toplota njuna me ne ogreje.
Ostali so le zidovi, ne dom!
Na stenah se bohotijo slike.
Pogled nanje ne osrečuje več!
Pohišvo staji tako kot vedno.
Je le vir prahu!
Balkon cvetja ne boža oči!
Cvetje in grmi,drhtijo in dišijo,okrog hiše,
kot vsa leta doslej. Vonj ne opaja več!
Vrtovi in gredice polni pridelka.
Zadovoljstva ni več!
Sadje raznega okusa, že dolgo ne
zadovolji "brbončic".
Urejenost nova oblačila,le zgolj potreba
ne vir  ugajati.
Hrana ne nudi užitka!
Spanje  ne počiteka , le
beg pred kruto realnostjo.
Samo sanje so še ostale in upanje, da pride razlog za življenje.

Prišel si ti in mi vrnil razlog za življenje.