ponedeljek, 30. november 2009

Učenje skozi vse življenje



Nikoli nisem zavidala ljudem bogastva, ali si ga sama želela. Nisem,  si niti kot mlado dekle, želela, da bi bila lepotica-s katerimi danes zavajajo mlada dekleta, da imajo anoreksijo, bulimijo in so kot bi trpele lakoto na pogled. Iz vsepovsod gledajo na nas brezhibne in krasne ženske-naslovnice, plakati, reklame.Toda silikonske!
Celo življenje, še danes pa zavidam ljudem znanje- bolje rečeno pamet.
Bogastvo lahko v trenutku, propade,   kar smo bili priča -pri recesiji, ki je zajela svet. Seveda, enormno  ne, ga še dosti ostane.
Lepota, tudi če je tista pristna, ko pridejo določena leta, poide. Vidimo danes ostarele igralke, ki so bile lepe, da so nam jemale dah, Brigita, Gina, Liz, Ursula  in še in še .
Pamet je pa tista, ki te spremlja celo življenje. Samo nadgrajuješ jo in dopolnjuješ - ona nima dna. Ta ima neomejeno prostornino.
Prvo znanje dobiš v šoli ali šolah, potem ga  celo življenje srkaš vase, dan na dan - prinese kaj novega,- znanja in izkušenj.
Nihče ti je ne more vzeti, ne oblast, ne posameznik!
Seveda, te šole naučijo veliko, posebno univerze, saj dajejo svetu strokovnjake, ki rešujejo celotno populacijo na vseh ravneh.Toda hkrati jo pa tudi žal uničujejo, zaradi kapitala-dobička.
V času službovanja sem delala z izobraženimi strokovnjaki, visokošolsko izobraženimi, toda spoznala sem, da obstajajo" fakultetni bebčki." Seveda  ne vsi, toda nekaj se jih je pa kar našlo. To mislim "bebčki" v vsakdanjem življenju.( če rečem praktičnem življenju.)
Ne dolgo tega, sem imela priložnost spoznavati genija-veleuma.
In prišla, do zaključka kako tanka je ločnica med genijem in norcem. Oboje  se prepleta v eni osebi!
Mislim, da je bolje neka normalna kapaciteta pameti, ki ti omogoča, da se znajdeš v vsaki situaciji- tisti trenutek!
Toda, to ni več pamet, rečejo ji inteligenca.
Toda, menda še ni ustanove na svetu,  kjer bi se je dalo naučiti,  ne Yale, ne Cambridge, ne Oxsford......
Dobiš jo v genih in v najbolj rosnih letih življenja od staršev in okolja v katerem živiš. Otrok do sedmega leta, naj bi sprejemal informacije, kot spužvasta goba,  ki srka vodo. To naj bi bili zametki inteligence.
Resnično, sem zaskrbljena nad današnjim načinom življenja družine kot celice.
Pred osamosvojitvijo, so nam opevali  in obljubljali demokracijo, vsakemu priložnost, da se izkaže, napredek,
blaginjo. Sedaj pa nastaja zver z zelo ostrimi zobmi  in požrešnim gobcem, za peščico izbrancev, ki jih hrani in dela tajkune in dobičkarje, ter bogatine.

Kaj se dogaja z mladimi družinami. Na vse zgodaj zjutraj gredo od doma, pridejo pozno popoldne. Utrujeni in naveličani od vsakodnevnega mobinga, ki se nad njimi izvaja, - seveda so svetle izjeme.
Pa otroci?
Kaj delajo, ves dan?
Kje, so?
Jih kdo stisne v objem?
Vsakodnevno prebiramo v časnikih, o kriminalu;" rop, bomba, vlom, umor, mamila, izgredi, popivanje "!
Ti mladi ljudje, so imeli ob sebi očete in matere, pa so kljub temu -  zašli na kriva pota!
Kakšna populacija, pa nam sedaj raste, če ne bo imela ob sebi staršev, kateri  se morajo phati za preživetje.
Ali naši mogočneži,  nič ne pomislijo, da je to generacija, ki bo nekoč delala za njihovo pokojnino.
Se ne boje, da bodo tako diskriminirani, kot so oni danes?!
Mogoče pa izhaja brezbrižnost, od velikih kupčkov denarja, ki si ga sedaj grebejo -  na račun delavca !!.
Saj delavci, dobivajo mezde,  ne več plač tako, kot mi včasih.
Imam tri poklice, srednješolsko izobrazbo- toda za danes je to samo vrtec.
Vse več bi bilo potrebno poudarjati , še kako je pomembno učenje, ter od malega učit o vrednotah in domoljubju - ki ga danes ni več!!!.
Letos, ko je moja domovina, prešla najstniška leta in stopila v 18 leto, katero,  naj bi pomenilo polnoletnost- sem ji v čast obesila obe zastavi in Evropsko in Slovensko.
Toda ob poslušanju našega radia " Krka ", sem postala žalostna na poti iz Metlike, do Novega mesta, je novinarka videla samo tri zastave izobešene. Pri meni na vasi,  smo  trije skupaj in na vseh treh hišah so ponosno vihrale zastave.
Kje so ministri,  ki kordinirajo  šolsko snov in programe? Ali ne bo več učenja,  "ljubiti rodno grudo in ji izkazovati spoštovanje".
Ker ne želim zaostajati v znanju, sem tudi sama v nenehnem učenju- poleg tega te mladina ima za zastarelega in starokopitnega, če ne delaš na računalniku, ali če ne razumeš angleško, ker je že sleng skoraj pol angleških  besed.
Pa tudi povsod nam jo vsiljujejo, po plakatih, reklamah, že imena podjetij so postala tuja, popevke, filmi, prazniki, izdelki....
Nam bo globalizacija in demokracija vzela materinski jezik?
Mar ni bilo tako,  že v naši preteklosti?
Seveda, znanje jezika, je še kako pomembno, saj nikamor ne moreš po svetu, če ne govoriš vsaj angleščino,
toda izpodrivanje naših besed iz vsakdana- to pa ni pravilno - niti dobro !
Imejmo pamet in ne vzemimo vsega, kar pride iz drugega sveta, drugače  mislečih ljudi in drugega načina življenja.
Napredek, je vedno dobrodošel, oziroma spremembe, toda takšne,  ki koristijo avtohtonemu okolju in se z njim spojijo in ga naredijo kvalitetnejšega.
Jaz ne morem, -  gojit banan na moji parceli, ki je za vinograd in sadovnjak!
Nana.


















Ni komentarjev:

Objavite komentar