Lloret de Mar - Španija

V Španiji, smo bivali v mestu Lloret de Mar na Costa Bravi. In od tam hodili na oglede bližnje in daljne okolice.
To mesto je novejše mesto, z malo duše. Bolje rečeno spalno naselje.Hotelski kompleksi se kar vrstijo.Vidi se,da je narejeno izključno za množičen turizem..Hoteli rastejo kot gobe po obilnem dežju .Veliko se obnavlja in gradi.Toda gradnja je slabe kakovosti, saj so v glavnem uporabljali mavčne plošče.Kar pomeni, da slišiš sosede v sobi. Gorje, če se kdo smeji ali je bolj glasen, ga sliši par deset metrov dog hodnik-obdan iz obeh strani z sobami.
Z razliko hrana, ki je zelo okusno pripravljena,dobre kakovosti in v izobilju ter zelo raznolika.Mislim, da  ne najdeš gosta, ki ne bi zadostil še tako izbranemu okusu. Vzameš kar hočeš in kolikor hočeš-vsega je v izobilju.
Osebje pa neverjetno prijazno in gostoljubno.
To letoviško mesto, je priljubljena destinacija maturantskih potovanj, posebno naših.
Resnici na ljubo, plaže so čudovite z pol metra navoženim svižem, katerega vsako noč,komunalne službe presejejo na novo.Zaradi bojazni, da ne bi bilo v njem smeti in razbite steklovine.
Tiste dni, ko smo bili mi tam, je bilo tudi polno naših maturantov in so "žuralli", cele dneve na plaži. Videti je bilo da se imajo lepo.
Morje je čisto in lepe barve, toda nevarno.Ves čas butajo valovi na plažo in to kar močni in veliki. Povedo, da se tam mešata topla in mrzla voda( tokovi) in posledično nastajajo valovi.
Domačini povedo, da njihovi otroci začnejo učenje plavanja, izključno v bazenih. Ker je smrtno nevarno za neplavalce, posebno male otroke.
Staro mestno jedro ni veliko, ima nekaj zanimivih objektov, kot grad na pečini , lepo in zanimivo cerkev, nekaj starih krčm, ter restavracij. Mestece ima pa zelo lep in kar dolg sprehod ob obali ,kjer se bohotijo lepe palme.V vrtovih domačinov, vidiš polno pomarančevcev in citrusov, z obilico plodov na drevesu.Rastlinje je zelo bujne vegetacije ter intenzivnejših barv kot pri nas.
Eden od namenov potovanje je tudi spoznavanje kulinarike gostujoče države.Zato, smo šli na priporočilo domačina v restavracijo(-ta mora imeti na prtu še en prtiček in to iz papirja, kar pomeni da se v njej dobro naješ ) hoteli smo spoznati njihovo "paelo".
Paela, je kot naša rižota, z razliko, da je mnogo pikantnejša in v njej vse vrste mesa, vključno z školjkami in drugimi morskimi sadeži. Je zelo okusna in svečano postrežena z domačim črnim vinom, ki lepo dopolnjuje okus.Vino je polnejšega okusa , kot so naša črna vina in močnejše. In zelo dobro.Cene pa zelo sprejemljive.

Druga degustacija je pa bila sangrija. Tudi o njej smo bili seznanjeni, od domačinov , da je tista "taprava" in odlična narejena iz šampanjca, ne iz vina! Da se to vedno meša pred gostom.
Sangrija, je koktail , kateremu je osnova vino ali šampanjec, dodajo razne likerje in sirupe, narežejo limono ali pomarančo na krhlje ,postrežejo v vrčku z zajemalko, primerno ohlajeno.
Sangrija je zelo prijetnega okusa in pitna, tako da se meja hitro izgubi.Ker smo bili v prijetni domači krčmi ,se je naše druženje končalo z plesom "kola" vseh gostov in petjem do jutranjih ur.
Ko smo odhajali, smo slišali tako kot povsod:"Slovenci OK, Slovenci dobri ljudje,dobrodošli!"
Torej vem, kaj je sangrija in kaj naredi! Poznam paelo!
Nana.

---

Dalijev muzej v Figuerasu - Španija

Salvador Dali se je rodil 11.5.1904 v malem katalonskem mestu Figueras, v ugledni meščanski družini. Njegov oče je bil notar imel je še eno sestro, na katero je bil v zgodnji mladosti zelo navezan in mu je bila tudi dolga leta model. Pri petnajstih letih je že imel prvo razstavo v rojstnem kraju v narodnem gledališču. Leta l922 se je vpisal na  ACADEMY OF FINE ARS  v Madridu. Iz katere so ga izključili, ker ni na izpitu hotel odgovarjati na vprašanja profesorju: "rekoč, da več zna od njega ", to je bilo leta 1926." Leto poprej je imel že prvo samostojno razstavo v Barceloni, kjer je že eksperimentiral kubizem, v galeriji  DALMAU. Leta l926 je v Parizu obiskal Picassa in Miroa. Drugi obisk Pariz leta 1928 je pa zaznamovalo priključitev grupi umetnikov dadaizma in nadrealizma..
Prelomno je tudi leto l936, ko je imel razstavo v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, katera je imela velik odmev zaradi njegovega načina izražene umetnosti.

Leta l939 je bil izključen iz grupe nadrealistov,zaradi nestrinjanja politične interpretacije umetnosti..
Že za časa življenja je bil poznan celemu svetu, zaradi svoje ekstravagance in ekshibicije.Polnil je svetovne tabloide z načinom življenja in ustvarjanja.Uvrščali so ga v kubizem, nadrealizem -surrealizem.V leksikonih je predstavljen kot " sinonim nadrealizma."
Pomembno vlogo v njegovem življenju in ustvarjanju je imela njegova žena Galina. Bila mu je žena, ljubica in muza. Njegova  inspiracija, hkrati je nadzorovala njegovo ustvarjanje in prodajo del, kakor naročil. Živela, sta zelo svobodno in nista omejevala eden drugega.Celo - Galina je živela na svojem gradu, stran od Dalija in če je želel k njej, je moral prositi za avdienco. Bila je obsedena z mladostjo in mladimi fanti. Je ena prvih znanih osebnosti, ki je imela lepotno operacijo. Mnogi menijo, da je bila ravno ona kriva za njegovo "norost" pri ustvarjanju, drugi pa je to njena zasluga. Bila mu je model. Kar je videti na premnogih platnih. Celo v spalnici je naredil na stropu fresko, ki predstavlja njega in Galino. (to je v njegovem muzeju)
Ko se sprehajaš pa njegovi galeriji , si presenečen nad motiviko, stilom, raznolikostjo, skladnostjo materialov ki tvorijo celoto, vidiš celo nakit, ki ga je kreiral , modo, novce, kipe, skulpture, še in še tehnik ustvarjanja-res ne veš, od kje toliko idej in toliko narejenih in ustvarjenih umetnin.. Gledaš njegovo najbolj poznano delo Mehke ure, pa Gorečo žirafo, Apokalipso, Kopalnico, katera visi iz stropa, pa njegovo predstavljanje tihožitja, njegovo postarano roko pri ustvarjanju, in avtoportrete, grafična dela Božanske komedije in še in še.. .
Sem le laični poznavalec umetnosti,  in sem bila kljub temu,  navdušena nad videnimi umetninami.
Posebej lepo dejanje  je pa njegova celotna zapuščina imetja in del, poklonjena Španiji , ko je leta l989 umrl..Z tem dejanjem in svojo interpretacijo umetnosti si  je ustvaril nesmrtnost!
V njegovem muzeju-galeriji, je tudi njegovo zadnje počivališče. Shranjen je v grobnici, kjer smo se mu tudi poklonili. Španija je Dalijevo galerijo ponudila v turistično destinacijo, tako da so njegova dela na ogled veliki množici turistov.
Po ogledu galerije smo se, tudi sprehodili pa tem malem in prikupnem mestecu Figueras,katerga je Dali ponesel v svet.
Odšli smo bogatejši, še za eno lepo in poučno izkušnjo več!

---

Sveta gora Kataloncev - Montserrat

Obiskala sem tudi , Sveto goro Kataloncev Montserrat- ali po naše Razklana gora.,katera je oddaljena približno 50 km vožnje iz Barcelone. Na tej gori stoji benediktinski samostan že iz srednjega veka ,menihi  imajo čudovito baziliko v kateri čuvajo zaščitnico Katalonije Črno Madono. Na goro se lahko pride na tri načine vožnje: z zobato železnico, z vlečnico, ali  po strmi in vijugasti cesti z prevoznim sredstvom.
Srednjeveški samostan in drugi objekti stojijo pod skalami, tako da imaš občutek da je vklesano v nje. Vse je zlito v pogorje.Vodiči povedo, da ni Katalonca, ki ne bi vsaj enkrat v življenju romal na to Sveto goro.Sicer -enkrat letno romajo k Črni Madoni. Za obstoj teh objektov z samostanom, se je v preteklosti angažiralo veliko katalonskih umetnikov, kateri so finančno pomagali za nemoteno delovanje samostana.
Posebnost samostana, je  vzgoja otrok iz socialno problematičnih družin v Kataloniji. Predvsem tistih otrok, ki že v rani mladosti pokažejo določen talent-nadarjenost. Menihi iz Svete gore Montserrat, jih vzamejo pod svoje okrilje in jih izobrazijo do poklica. Povedo, da se tu poraja smetana katalonskih strokovnjakov na vseh področjih.
Največja želja današnjih vplivnežev in mogočnežev Katalonije, je da bi svojemu otroku omogočili izobrazbo na gori Montserrat, ne glede na ceno šolanja.
Toda,  menihi stoično stojijo za svojimi načeli in izobražujejo, le revne dečke.

Ob 13 uri imajo(vsak dan) v cerkvi mašo in zapojo ti dečki, dve nabožni pesmi- cerkev je bila tako polna da si komaj stal. Težko si videl, jasne oči-skoraj vsem so nam polzele solze po obrazu. Vidiš dečka od 6 let,do 15 let.oblečeni v bele kute, ko zapojo-sem pomislila:" tako morajo peti -  angeli".
Težko, bi našla prireditev, kar maša seveda ni, ki bi bila tako svečana .Premiera opere, filma.ali česa drugega, se izniči, ko vidiš kaj naredi dobra vzgoja iz teh nekoč razpuščenih dečkov.Ostalo mi bo v trajnem spominu!.
    Tudi znana operna pevka ki zapoje prečudovito" Barcelono"- Montserrat Caballe, je dobila ime po tej gori.
Namreč, njena mati je prosila Črno Madono naj jo usliši in ji pokloni otroka, v zameno bo dobil otrok ime po tej gori.VelikoKataloncev hodi gor ravno zaradi neuslišanih želj in prosijo,  naj jih usliši. Pevkina mati je bila!  Pravijo, da je uslišanih prošenj veliko, zato je tudi romarska gora Katalonije.
Danes, se ti benediktinski menihi preživljajo skoraj izključno z turizmom. Prodajajo zelišča v vseh mogočih oblikah,čaji,  tinkture, napitki, predelujejo med in medene izdelke, tiskajo v majhnih nakladah svoje znamke,
katere so prava poslastica za filateliste. Imajo svojo trgovino z spominki, restavracijo, kavarno, hotel. Stojnice, ti ponujajo vse mogoče njihove specialitete-nešteto sirov,slaščic,...
Sestra z katero potujem-je komentirala: "Ja, ti se pa res znajo iti turizem"!
Okolica skrbno urejena z cvetjem, restavracija z samopostrežno hrano,  cene zelo sprejemljive, toalete čiste.
Sedaj doma velikokrat premišljujem o tej gori in plemenitih menihih.
Naj ji bo usoda naklonjena,  pa saj jih čuva Črna Madona!
Lepo doživetje in trajen spomin..

---