Ekološka osveščenost

Že trideset let, kar imava  kupljeno to "parcelo", se obnašam, kar se da ekološko.
Ker neizmerno ljubim naravo in ves živelj na njej, gledam, da je z svojo eksistenco ne obremenjujem, oziroma da ji ne delam škode!!
Vse pridelke, gojim BIO. Imam vse vrste sadja, da ne bo zvenelo bahavo, hruške, marelice, kutino, češnje, slive, jabolka, kaki, orehe, potem maline, ribez, ter grozdje.
.
Toda, škropim le grozdje in to navsezgodaj zjutraj, ko ni čebel in breskve, po listju in pozimi - ne sadeža, niti cvetja.  V kolikor ne škropiš, je bolje da nimaš. To sta dve občutljivi sorti, ki se ne moreta gojiti brez škropljenja.
Odpadke že vsa leta, strogo ločim. Kar je organskih odpadkov jih dam na kompostnik, ker si vsako leto pridelam svoj kompost. Vse sadim od cvetja do zelenjave in sadja z svojim kompostom.
Steklovino v to namenjen zabojnik, ostalo v zaboj za smeti, katere" komunala " odpelje. Papir in embalažo v krušno peč.
Poleg tega, da nimam velike pokojnine, sem odjemalec ZELENE ENERGIJE- kar pomeni energije, katera je pridobljena na okolje prijazen način. Logično, da je cena znatno višja, toda moj občutek je pa dober, da nekaj prispevam k okolju.
Ogrevam, se izključno na drva.
Vozim, se le kadar je obveznost ali opravek- sicer ne!
Vsa leta bivanja na podeželju, delam pticam lojne pogače. Po par kilogramov loja govejega, dobim od kmeta ga stopim, dam notri sončnice, katere sama pridelam, orehove drobtinice in kupim še 2 kg semena za zunanje ptice, loj ohladim-( ne čisto ) in vse to noti vmešam.Nalijem v jogurtove lončke, ohladim prerežem in dam v ptičjo hišico k oknu.Tudi letos jih hranim že od tistega snega naprej.

Zjutraj  pozimi ko je vse zasneženo, prvo stopim do okna in gledam ptice, ki se hranijo.
Navdaja me neizmerna toplina, ko jih opazujem. Navajene imam tako, da požvižgam z žvižgom, z katerim je moj oče klical golobe, ki smo jih gojili v mestu (pismoniše).
 In že se zasliši mnogotero čivkanje, prvo priletijo na oreh, potem pa na okrasno jablano poleg hiše in nato v njihovo hiško- na pojedino.
Oba z možem jih imava rada in jih skrbno hraniva.
Pred dnevom, sem tudi podpisala peticijo, ki gre v Bruselj, na temo Klimatske spremembe - kjer poteka tekmovanje 10 držav Evrope- ravno o osveščenosti in ekološkem obnašanju posameznikov, kakor države.
Mislim, da so potrebni kar nujni ukrepi glede tega.  Se dogajajo stvari, ki so nam starejšim tuje in nenavadne.
Pred dobrimi 14 dnevi, ko je bila temperatura nenavadno visoka, po tistem snegu, so prišli celi roji pikapolonic. Tako, da je bilo nadležno, plezale so po tebi, po hiši, oknih, klopeh, če si odprl vrata, jih je bilo
polno v hiši. Na spletu, sem prebrala, da se je to zgodilo v državi Kolorado, tudi slike so bile, samo-  tam jih je bilo na milijone.Niso hoteli izdati mesta, zaradi navala ljudi. Letos poleti.
Včeraj, ko sem še pobirala po tleh orehe, ker je previsok, da bi ga potresli, sem videla na krizantemah še čebele in ose in čmrlje. Tukaj je pa december!!
Par dni nazaj je še škrtalo, ko je glodal polh oreh. Mladina bi rekla;"halo"!
Lubenice in melone, sem jedla na morju.
Sedaj rastejo na moji njivi.-zopet "halo"!
In smo prišli do zaključka, tudi tega učenja je v vrtcu  in nato v šoli premalo!
Potrebni so drastični ukrepi, da ne bo prepozno!!! Prva je pa družina, ki od malega uči otroka..
Da ne bodo čez tisočletja, arheologi iskali naše kosti, tako kot danes delamo mi- pa iščemo vzroke propadov civilizacij..Kolikor je dokazanega, ni bilo tolikšnega znanja -kot ga imamo danes.
Samo, našem vozu so popustile zavore in drvi!!!!
KAM??  Pa, menda ne v prepad in lastno pogubo civilizacije?!
Nana

---

Učenje skozi vse življenje

Nikoli nisem zavidala ljudem bogastva, ali si ga sama želela. Nisem,  si niti kot mlado dekle, želela, da bi bila lepotica-s katerimi danes zavajajo mlada dekleta, da imajo anoreksijo, bulimijo in so kot bi trpele lakoto na pogled. Iz vsepovsod gledajo na nas brezhibne in krasne ženske-naslovnice, plakati, reklame.Toda silikonske!
Celo življenje, še danes pa zavidam ljudem znanje- bolje rečeno pamet.
Bogastvo lahko v trenutku, propade,   kar smo bili priča -pri recesiji, ki je zajela svet. Seveda, enormno  ne, ga še dosti ostane.
Lepota, tudi če je tista pristna, ko pridejo določena leta, poide. Vidimo danes ostarele igralke, ki so bile lepe, da so nam jemale dah, Brigita, Gina, Liz, Ursula  in še in še .
Pamet je pa tista, ki te spremlja celo življenje. Samo nadgrajuješ jo in dopolnjuješ - ona nima dna. Ta ima neomejeno prostornino.
Prvo znanje dobiš v šoli ali šolah, potem ga  celo življenje srkaš vase, dan na dan - prinese kaj novega,- znanja in izkušenj.
Nihče ti je ne more vzeti, ne oblast, ne posameznik!
Seveda, te šole naučijo veliko, posebno univerze, saj dajejo svetu strokovnjake, ki rešujejo celotno populacijo na vseh ravneh.Toda hkrati jo pa tudi žal uničujejo, zaradi kapitala-dobička.
V času službovanja sem delala z izobraženimi strokovnjaki, visokošolsko izobraženimi, toda spoznala sem, da obstajajo" fakultetni bebčki." Seveda  ne vsi, toda nekaj se jih je pa kar našlo. To mislim "bebčki" v vsakdanjem življenju.( če rečem praktičnem življenju.)
Ne dolgo tega, sem imela priložnost spoznavati genija-veleuma.
In prišla, do zaključka kako tanka je ločnica med genijem in norcem. Oboje  se prepleta v eni osebi!
Mislim, da je bolje neka normalna kapaciteta pameti, ki ti omogoča, da se znajdeš v vsaki situaciji- tisti trenutek!
Toda, to ni več pamet, rečejo ji inteligenca.
Toda, menda še ni ustanove na svetu,  kjer bi se je dalo naučiti,  ne Yale, ne Cambridge, ne Oxsford......
Dobiš jo v genih in v najbolj rosnih letih življenja od staršev in okolja v katerem živiš. Otrok do sedmega leta, naj bi sprejemal informacije, kot spužvasta goba,  ki srka vodo. To naj bi bili zametki inteligence.
Resnično, sem zaskrbljena nad današnjim načinom življenja družine kot celice.
Pred osamosvojitvijo, so nam opevali  in obljubljali demokracijo, vsakemu priložnost, da se izkaže, napredek,
blaginjo. Sedaj pa nastaja zver z zelo ostrimi zobmi  in požrešnim gobcem, za peščico izbrancev, ki jih hrani in dela tajkune in dobičkarje, ter bogatine.

Kaj se dogaja z mladimi družinami. Na vse zgodaj zjutraj gredo od doma, pridejo pozno popoldne. Utrujeni in naveličani od vsakodnevnega mobinga, ki se nad njimi izvaja, - seveda so svetle izjeme.
Pa otroci?
Kaj delajo, ves dan?
Kje, so?
Jih kdo stisne v objem?
Vsakodnevno prebiramo v časnikih, o kriminalu;" rop, bomba, vlom, umor, mamila, izgredi, popivanje "!
Ti mladi ljudje, so imeli ob sebi očete in matere, pa so kljub temu -  zašli na kriva pota!
Kakšna populacija, pa nam sedaj raste, če ne bo imela ob sebi staršev, kateri  se morajo phati za preživetje.
Ali naši mogočneži,  nič ne pomislijo, da je to generacija, ki bo nekoč delala za njihovo pokojnino.
Se ne boje, da bodo tako diskriminirani, kot so oni danes?!
Mogoče pa izhaja brezbrižnost, od velikih kupčkov denarja, ki si ga sedaj grebejo -  na račun delavca !!.
Saj delavci, dobivajo mezde,  ne več plač tako, kot mi včasih.
Imam tri poklice, srednješolsko izobrazbo- toda za danes je to samo vrtec.
Vse več bi bilo potrebno poudarjati , še kako je pomembno učenje, ter od malega učit o vrednotah in domoljubju - ki ga danes ni več!!!.
Letos, ko je moja domovina, prešla najstniška leta in stopila v 18 leto, katero,  naj bi pomenilo polnoletnost- sem ji v čast obesila obe zastavi in Evropsko in Slovensko.
Toda ob poslušanju našega radia " Krka ", sem postala žalostna na poti iz Metlike, do Novega mesta, je novinarka videla samo tri zastave izobešene. Pri meni na vasi,  smo  trije skupaj in na vseh treh hišah so ponosno vihrale zastave.
Kje so ministri,  ki kordinirajo  šolsko snov in programe? Ali ne bo več učenja,  "ljubiti rodno grudo in ji izkazovati spoštovanje".
Ker ne želim zaostajati v znanju, sem tudi sama v nenehnem učenju- poleg tega te mladina ima za zastarelega in starokopitnega, če ne delaš na računalniku, ali če ne razumeš angleško, ker je že sleng skoraj pol angleških  besed.
Pa tudi povsod nam jo vsiljujejo, po plakatih, reklamah, že imena podjetij so postala tuja, popevke, filmi, prazniki, izdelki....
Nam bo globalizacija in demokracija vzela materinski jezik?
Mar ni bilo tako,  že v naši preteklosti?
Seveda, znanje jezika, je še kako pomembno, saj nikamor ne moreš po svetu, če ne govoriš vsaj angleščino,
toda izpodrivanje naših besed iz vsakdana- to pa ni pravilno - niti dobro !
Imejmo pamet in ne vzemimo vsega, kar pride iz drugega sveta, drugače  mislečih ljudi in drugega načina življenja.
Napredek, je vedno dobrodošel, oziroma spremembe, toda takšne,  ki koristijo avtohtonemu okolju in se z njim spojijo in ga naredijo kvalitetnejšega.
Jaz ne morem, -  gojit banan na moji parceli, ki je za vinograd in sadovnjak!
Nana.

---

Biserna ogrlica let

Ker se z neverjetno hitrostjo vrstijo leta, za letom - opaziš da je niz tvojih let, kot biserna ogrlica, katero bi si z lahkoto nadela, kar nekajkrat okrog vratu.
Nekateri biseri se bleščijo v vsem svojem sijaju, drugi so zamolkli in brez leska.
Enako, je tudi z leti, katera nosiš v svojem spominu.
Veliko je let , katera ti zvabijo nasmešek na obraz. Obraz, ki postaja zaznamovan z gubami - katere razkrivajo svetu, smeh in solze in žalost ter veselje. Skratka tvoje življenje.
In so leta, ki bi jih želel za vedno izbrisati iz spomina. Spominjajo, te na žalost in trpljenje ob izgubi ljudi ki si jih ljubil z vsem svojim bitom.Na dogodke, ki se jih v zrelejših letih sramuješ.
Velikokrat se spominjam stare mame, ki mi je govorila":Starost, je grda stvar "! Toda se ne strinjam popolnoma-kar se tudi nimam pravice, saj so to bile besede ženičke, ki se je že krepko nagibala k devetdesetim letom.
Res pa je, da leta prinesejo mnogo bolezenskih težav. Ne vidiš več brez očal, zobje rabijo protetiko,bolečine v križu, enkrat "av" tukaj, enkrat "av" tam. Kljub aktivnemu vsakodnevnemu gibanju in uravnoteženi prehrani.
Toda prineso, pa tudi prijetno stvar. Reče se ji razsodnost ali modrost!.
Naučiš se, ločevati seme od plevela!

V svojem življenju srečaš in spoznaš veliko ljudi. Mnogi te zaznamujejo in pustijo v tebi tople in lepe spomine-ker te nadgradijo in veliko naučijo.
So pa tudi spomini na ljudi, ki ti pustijo grenak in boleč spomin. Mnogo bolje bi bilo, da jih ne bi nikoli srečal.
Modrost je pa vrlina, ki ti daje znanje za pravilno izbiro ljudi, katere pustiš da se ti približajo in spoznajo.
Misliš, da si spoznal že vse radosti in bridkosti življenja. Toda obstajajo še vedno presenečanja- katera nudi le življenje.
Prinese ti na tvojo pot ljudi, katerih se izredno razveseliš.
To se je zgodilo tudi meni, ko sem po dolgem času spoznala človeka, izjemno velikega srca, velikega potencialnega uma, odprtih rok, skromnega, polnega izkušenj, nesebičnega. Torej redkost, ki se ti malokrat zgodi.
Mislim da bo na moji biserni ogrlici nov biser,ki se bo lesketal v vsej svoji veličini.
Biser ima ime Romana.

---